Hišna kaplja, krasna kaplja

V našem hramu dobrih okusov in prijetnega okolja se zavedamo pomembnosti združevanja posameznih izkušenj v celovito zgodbo. Pijače vseh vrst so že zdavnaj postale obvezni spremljevalci počutju nasploh, v naši ponudbi pa jih parčkamo z jedmi.

Najprej pomislimo na pivo in vino, ki sta najpogostejši spremljavi, a tu so še mnoge tekočine s svojimi osebnostmi za vsako priložnost: čaji, kave, sokovi, žganjice, domači zvarki in koktejli. Pa vse vmesne kombinacije in pripravljene po željah gosta.

Pa se vrnimo na začetek. Čeprav vam zapenimo kozarec tudi z odličnim mikro-varjenim pivom, se tu posvetimo vinu. Tej božanski, prastari pijači.

Domača tla ponujajo izjemne terroirje, vsakega s svojimi posebnostmi. V gostilnici smo se dobro ujeli s ponudbo Goriških Brd. Njihovo specifiko poznamo, vsaj na splošni ravni. Mogoče so pa manj znana dejstva, da je klet v Brdih največja pridelovalka in izvoznica slovenskih vin, da združuje kakih 400 vinogradnih družin, da že dobrih 50 let sodeluje s skupnostjo in naravo in je nasledila dolgo delujoči fevdalni ustroj povezovanja v procesu od motike do kozarca.

Posebnost Brd je tudi zahtevnost strmin, ki gostijo in pojijo trto. Tako je možna večinoma le ročna obdelava. Združeno z družinskim izročilom, tradicijo in znanjem je vinogradništvo v tem kotu Slovenije neprisiljeno, naravno, potrpežljivo in ljubeče.

Teren v Brdih je pretežno flišnat, kar s svojo nepropustnostjo omogoča vodnatost, ki pa se spreminja skozi leto. Morje je oddaljeno le 20 km in ob slemenih na severu, ki varujejo pred hladnimi vetrovi, vpliva na mikro klimo, ki je nadvse blagodejna za mnoge kultivirane rastline, ki tu bogato rodijo.

Vse omenjeno se pozna v vsakem požirku briškega vina, a tudi v vonju in barvi. Skratka v celotni izkušnji.

Brici še vedno negujejo nekaj starih sort: Rebula, Pikolit, Sauvignonasse in Verduc. Glavnina površin je pod domačo Rebulo. Vsaka briška družina ima vsaj en vinograd potrsan s tem ponosom domačina, ki jo pripravlja v različne vinske oblike. Sledijo Merlot, Cabernet Sauvignon, Chardonnay in Pinoti.

V kleti v Dobrovem nam za gostilnico 5-6 kg pripravijo cuvee izbranih sort, kateri predstavi pravi briški obraz: Krasno belo in Krasno rdeče.

Slamnato rumeno Krasno belo nas spomni na zrelo briško sadje in poletno travniško cvetje, barvano z zlato rumenimi odtenki. Rubinasto Krasno rdeče pa poudarja češnjo in robido,oboje značilno povezano z imenom Brd. Medtem ko Krasno belo ne skriva mineralne podlage terena, pa Krasno rdeče mehko boža s telesom.

Obe vini sta primeren odgovor na sodobne zahteve po svežih, sadnih okusih in aromah. Tako se medsebojno usklajuje tudi kulinarika.

V belem so natančno odmerjeni Rebula, Chardonnay  in Sauvignonasse. Del Chardonnaya je fermentiran v rabljenih barrique sodih, kar doda terciarne arome.

Rdečega pa definirajo Cabernet franc, Cabernet sauvignon in Merlot, ki ločeno zorijo v lesenih sodih.

Krasno belo bomo vedno, brez sramu ponudili  k zelenjavnim in ribjim izbiram, pa tudi k perutninskim variantam.

Rdeče čudovito dopolne meso, žar, divjačino in sire na poti k popolni dozorelosti.

Po vsem povedanem bo naslednji obisk gostilnice 5-6 kg še polnejši, z zavednim doživljanjem kozarca. Spotoma se pa spomnimo briškega poeta:

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt.